Pesem o poletju

Biti lepa
Njemu
Posebnemu
Ne nositi nič, razen
Telesa
v kopalkah
Sledi soli
na koži
vse nepopolnosti postanejo
Ljubezen
Rana na stegnu
Pozabljen materinski madež
Brazgotina iz otroštva
Vse mu šepeta
Poglej me resnično
Ne filtrirano, ne urejeno,
Ne za druge, ampak zase
Ogledala so
že prej razsodila
A njegov dotik
Razveljavi sodbe
Ko gleda, rastem
V svoje obline,
V svoje pore,
V tisto eno kapljo, ki polzi
Po hrbtenici kot priznanje
In morda prvič
Biti lepa pomeni
Biti svoja
V pogledu nekoga,
Ki ni zaslepljen
Ampak razsvetljen
Poletje je…
v zvoku zračnih zaves
v grižljaju breskve, ki kapne po bradi
v kamenčkih v sandalih
in vonju kreme za sončenje
na tuji koži
To so tisti trenutki,
ki ne pridejo v albume
a ostanejo v kosteh
kot sol,
ki nikoli zares ne izhlapi